V noči iz prazgodovine, ko je bila izmenjava blaga glavna oblika trgovanja, so se ljudje začeli zavedati potrebe po univerzalnem menjalnem sredstvu. Tako so nastale prve oblike denarja, preprosti kovinski primerki, pogosto standardiziranih oblik in teže. Ti so olajšali proces menjave, saj so ustvarili splošno sprejeto vrednost, ki so jo lahko priznavali in sprejemali vsi. Tako se je rodila zamisel o kovancih, ki je postavila temelje za prihodnji razvoj monetarnega sistema. V tej starodavni dobi so kovanci pogosto imeli praktično funkcijo, saj niso služili le kot sredstvo menjave, temveč so se v različnih civilizacijah pojavljali tudi kot simboli moči ali bogastva.

Sčasoma so se z razvojem družbe in tehnologije kovanci spreminjali po obliki, materialu in oblikovanju. Od starogrških drahem do rimskih sestercijev, od kitajskih kron do arabskih dinarjev - vsaka kultura je dala kovancem svojo edinstvenost in slog. Kovanci so bili tudi sredstvo za širjenje kulturnih idej in simbolov, njihove podobe pa so pogosto odražale mitologijo, zgodovinske dogodke in celo filozofska prepričanja tistega časa.

Z razvojem kovancev in trgovinskih povezav so kovanci postajali vse pomembnejši v svetovnem gospodarstvu. Veliki imperiji in trgovske dinastije so s kovanci utrjevali svoj vpliv in nadzor nad ozemlji. Nekatere valute so postale tako priljubljene, da so presegle državne meje in so se uporabljale v mednarodni trgovini, kar je olajšalo globalno izmenjavo blaga in idej.

Sčasoma so kovanci postali ne le sredstvo menjave, temveč tudi zbirateljski predmet. Zbiratelji kovancev ne cenijo le zaradi njihove nominalne vrednosti, temveč tudi zaradi njihove zgodovinske vrednosti, redkosti in ohranjenosti. Kovanci so kot zgodovinski dokazi dragocen vir informacij o kulturi, običajih in tehnologiji preteklih obdobij.